17. Apartma v Pinedalu

Po kosilu se je veter, ki že celo potovanje piha v naju okrepil. Bil je tako močen, da nisva več mogla poganjati. Ustavila sva se. Usedla na cesto in čakala, se mi zdi, da celo malo zadremala. Ko se je malo umiril sva nadaljevala. V Pinedale sva prišla ob 9ih. Nato sva šla najprej v […]

16. Puščava v Wyomingu in 4. Julij

V Wyomingu naju ustavita dva motorista, ki pokramljata z nama. Eden pove, da je pred časom sestavljal kolesa in če kaj potrebujeva. Poveva Lukatove težave in naju tudi on pomiri, da je vse v redu, lahko, da so ležaji že slabi a da se zadnji zobniki lepo vrtijo. Nato nadaljujeva. Ustaviva se v muzeju Little […]

15. Bo kolo zdržalo? Pa zdravje?

Dan se je začel s precej težkim vzponim, ki ga je spremljal veter in nato vročina. Razmere so kar zahtevne za telo. Ponoči naju zebe, čeprav se oblečeva v vse kar imava, čez dan pa je izredno vroče. Pot je prašna, prah imava v nosovih, zato dihava le skozi usta. Slina v ustih se nama […]

14. Spet veter…

Po dveh prostih dneh sva zapustila Silverthorne. Pot je bila po cesti. Vse bi bilo enostavno, če naju ne bi ustavljal veter. Spet in spet. Že celo potovanje. Dvigneva se na Ute Pass in nadaljujeva proti Kremlingu. Vmes se ustaviva ob manjšem jezeru in si pripraviva kosilo. Makarone. Ne moreva se jih naveilčati. Za onako […]

13. Najvišji prelaz na celi poti in drugi prelazi

Nadaljujeva pot proti najvišjemu prelazu na poti – Indiana pass. Visok je 3645m. Pot je še kar lepa, tako, da poleg višine se z nama poigrava le veter. Med vožnjo oba zagledava medveda, ki stoji na poti in naju gleda. Bil je rjav ampak majhen. Tukaj v Coloradu od leta 1979 ni grizlijev. Zadnjega so […]

12. Sneg

Noči so mrzle. V šotoru spiva zavita v spalne vreče, na sebi imava merino dolgo perilo, trenirko, dežne hlače, tanko bundo s perjem, dvojne nogavice in buff na glavi. Pot nadaljujeva že čisto na severu New Mexica. Pot se vije po hribih, kjer pa so najbolj nadležni komarji. Jaz sem že čisto popikana. Komarji načenjajo […]

11. Gozdni požar in policijsko spremstvo

Pot nadaljujeva po cesti iz Abiquija v El Rito. Za to cesto so naju prejšnji dan opozarjali, da je izredno nevarna, saj nima vozne bankine za kolo, kot imajo to skoraj vse ceste v Ameriki. Izkazalo se je, da je bila cesta podobna slovenskim cestam, vozniki pa izredno previdni. Tako, da nič česar ne bi […]

10. Piknik s potomci prvotnih američanov in spust težji od vzpona

Iz Cube se pot nadaljuje v hribe. Še na cesti, ki vodi iz mesta čakamo. Cesta je zaprta zaradi prometne nesreče. Sva že pozna. Iz ceste pot skrene v gozd in se vzpenja. Ta del je priljubljen za piknike. Ob poti so reke. Ljudje se družijo, ribarijo. Tudi midva se ustaviva in si pripraviva kosilo. […]

9. Voda! In še vedno puščava…

Zbudiva se naspana. Žejna. Mene je ponoči skrbelo, da bodo zajci, ki jih je veliko v puščavi pogrizli najine torbe, ki so bile s kolesi položene na tla. Zjutraj je bilo vse kot sva zvečer pustila. Pospraviva šotor in nadaljujeva v iskanju vode. Pot se vleče, ko si žejen in pričakuješ vodo. Nato pa vidiva […]

8. Od medveda do puščave in iskanja vode

Iz Grantsa sva se že dopoldan dvignila za 1000m višine in se vozila po gozdu na 2750m nadmorske višine. Ko sva prišla na vrh sva imela malo pavze in pogledala plan za naprej. Gozd posejan z borovci je spominjal na naše gozdove. Ko sva se peljala naprej, je vzporedno z nama tekla veverica. To se […]